Klasični parket

Klasični parket je naravna talna podlaga, ki je v Sloveniji najbolj razširjena in ima dolgo tradicijo. Tako priljubljena je zaradi lahkega vzdrževanja in dolge življenjske dobe – mogoče ga je namreč obnavljati.
 

Klasični parket ali gotovi parket - kakšna je razlika?

Klasični parket in gotovi parket se razlikujeta v tem, da klasični zahteva dolgotrajen postopek polaganja, ki vključuje brušenje, lakiranje z laki za parket (oz. oljenje) in sušenje.

Klasični parket polagamo oz. lepimo na prej pripravljeno podlago. Pri tem se lahko igramo z različnimi vzorci, kot so ribja kost, različne kocke ali ga položimo v ravni vrsti. Določene debeline klasičnega parketa so primerne tudi za tla s talnim ogrevanjem.
 

Kako se polaga klasični parket?

Klasični parket lahko polagamo na dva načina, in sicer lepljenje na podlago ali plavajoče polaganje s sistemom na klik. Pri plavajočem polaganju se spoj pero-utor lepi, če pa parket lepimo na podlago, se spoja ne lepi. Nato ga je potrebno še obdelati. Možnosti obdelave je veliko in se jih lahko prilagodi želji kupca in končnemu izgledu klasičnega parketa.

Parket lahko brusimo ali krtačimo, lakiramo, oljimo, belimo, barvamo v želeni odtenek, voskamo ipd. Ob uporabi enake vrste lesa a drugih postopkov obdelave, lahko dobimo povsem drugačen končni izgled klasičnega parketa.
 

Dimenzije klasičnega parketa:

• Dolžina: 250–4000 mm
• Širina: 50–300 mm
• Debelina 10–21 mm

Klasični parket je za polaganje najbolj zahteven in zamuden, saj se na podlago polagajo posamezne neobdelane deščice. Nato je potrebno parket še zbrusiti in polakirati oz. oljiti. 

Gotovi parket je klasični parket, ki je industrijsko obdelan – je že brušen in premazan z lakom ali oljem. Od klasičnega se razlikuje tudi po hitrejšem polaganju, saj pride v večjih dimenzijah.

Delimo ga na masivni in dvoslojni parket. Masivni parket je odlična izbira, če nimate talnega gretja. Ima tudi dolgo življenjsko dobo in se ga lahko večkrat brusi. Ob talnem gretju se priporoča uporaba dvoslojnega gotovega parketa. Zgornji sloj je praviloma bolj trpežen in ob zadovoljivi debelini primeren za brušenje.